Kaj me je naučila avtoimunska bolezen Hashimoto?
Delila bom svoje izkušnje s to boleznijo, osebna odkritja in strategije, ki so se pri spopadanju z njo pri meni izkazale kot uspešne. Mogoče bo moja izkušnja uporabna tudi za ostale, še posebej za novo odkrite osebe.
Ščitnica in njena vloga
Ščitnica je majhna žleza v obliki metuljčka, ki se nahaja v predelu vratu pred sapnikom. Je ena izmed najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem. Izloča hormon: tiroksin (T4), ki se v jetrih spremeni v trijodtironin (T3).
Ščitnica uravnava metabolizem in s tem vpliva na delovanje vseh pomembnih organov v našem telesu – med drugim srca in možganov. Vpliva tudi na kožo, kosti in mišice.
Nepravilno delovanje ščitnice
Težave s ščitnico so lahko posledica zmanjšanega ali povečanega delovanja žleze.
Zmanjšano delovanje žleze ščitnice imenujemo hipotiroidizem. V prispevku se bom osredotočila na njegovo najpogostejšo obliko – to je hashimotov sindrom.
Hashimotov tiroiditis je avtoimunska bolezen, pri kateri lastno telo – naš imunski sistem ustvarja protitelesa, ki uničujejo tkiva ščitnice.
Vzrok za razvoj bolezni
Točnega vzroka za bolezen še ni znanega. Kombinacija faktorjev – vključujoč dednost, spol in starost – lahko določa možnost, da razvijemo to bolezen. Precej povezana pa naj bi bila tudi s stresom, travmami in okoljskimi dejavniki.
Eden od pomembnih dejavnikov tveganja za hashimotov tiroiditis naj bi bila genetska predispozicija. Po določenih podatkih je bolezen okoli 40-50% dedna. Po določenih podatkih zdravnikov, če zbolita, za boleznijo zbolita oba identična dvojčka, čeprav nimajo identičnega imunskega sistema. To naj bi nakazovalo tudi na velik vpliv okolja.
Bolj pogosta je pri ženskah, pojavi se večinoma pri ženskah v srednjih letih. To pa seveda ni pogoj, ker za njo zboleva čedalje več mladih. Tudi pri meni se je pojavila okoli 25. leta.
V Sloveniji letno odkrijejo okoli 1700 oseb s to boleznijo. Imela naj bi jo vsaka peta ženska, pri starejših celo vsaka tretja ženska.
Bolezen je po mojem včasih lahko tudi opozorilo, da lahko začnemo živeti drugače. Letos bo že okoli 10 let, od kar mi je zdravnica naključno odkrila to avtoimunsko bolezen. Sedaj s pomočjo medikamentozne terapije skupaj s strategijami, ki sem si jih tekom let naučila, uspešno obvladujem premajhno delovanje ščitnice.
Zapisala sem nekaj stvari, ki sem se jih do sedaj naučila in meni koristijo, niso pa nujno v vrstnem redu po pomembnosti. Te stvari meni osebno zelo pomagajo. Ker smo si različni, seveda ni nujno, da bodo vsem v pomoč.
Nekaj lekcij, ki sem se jih naučila:
1. Poslušanje sebe in svojega telesa
Večino življenja sem živela tako, da nisem poslušala sebe (in seveda svojega telesa), imela občutek, da drugi zame boljše ve, kaj je zame najboljše. To pa je pa zelo negativno vplivalo na moje zdravje. S tem se še občasno borim, mi gre pa vseeno precej lažje, kot mi je šlo.
2. Zdrava prehrana
Številne raziskave povezujejo bolezen z uživanjem glutena. Pri meni se zelo obnese prehrana s čim manj sladkorja, glutena in s čim manj predelane hrane. Sem zelo občutljiva na sladkor in slabše reagiram na tako prehrano. Po naravi sem zeloooo sladkosneda in je bilo na začetku to težko, sedaj pa sem se že čisto navadila. Seveda se občasno tudi “pregrešim” (predvsem s peko in pripravo lastnih sladic brez moke in sladkorja).
3. Redne kontrole ščitničnih hormonov
Zelo pomembne se mi zdijo redne kontrole vrednosti tripototropina – TSH in ščitničnih hormonov. Zdravnica mi je takrat svetovala, da tudi če bile vrednosti TSH v mejah normale, da se naredi ultrazvok, kajti pri nekaterih ljudeh še le-ta pokaže spremembe.
Ko so mi enkrat ugotovili ustrezno vrednost, kontrole krvi opravljam enkrat letno pri moji osebni zdravnici. Imela sem srečo, da je tirologinja v UKC Ljubljana zelo hitro določila zame primerno dozo zdravila – levotiroksina. Ta mi je vrednosti uravnal iz ekstremno visoke vrednosti (ki je bila nevarna tudi za srce) na vrednost okoli 1, 6. Jemljem ga dnevno.
V ZDA (nekaj pa jih je tudi pri nas) so pogosti članki z vsebino, da poskusimo bolezen zdraviti izključno z alternativo – predvsem z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja. Tudi tisti, ki imamo ščitnična obolenja, smo si med sabo zelo različni po vrsti težav, intenzivnosti in simptomih. Verjamem, da komu pomaga le sprememba življenjskega sloga. Sama sem sicer zelo zagovornik slednjega in se tega v osnovi poskušam zelo držati, si pa brez tablet zaradi zdravja ne bi želela biti.
4. Sproščanje
Za vsakega sproščanje pomeni nekaj drugega in ni univerzalnega recepta, formule.
Meni pomaga urejanje misli, sproščanje telesa in osredotočanje na dihanje. To običajno počnem s pomočjo meditacij in vaj čuječnosti. Na ta del še občasno pozabim, a vidim, kako pomemben je zame.
Koristi mi čim bolj redna meditacija, četudi je občasno zelo kratka.
Meditacijske applikacije, ki jih najpogosteje uporabljam so:
- Simple Habit (celotna razširjena verzija je plačljiva),
- Oprah & Deepak Meditation (tudi v tem obdobju najdete njune brezplačne 21-dnevne meditacije) in
- Insight Timer.
5. Socialni stiki
Ohranjanje in širjenje socialnega kroga (trenutno preko telefona, elektronske pošte in socialnih omrežjih) zelo pomaga pri ohranjanju mojega zdravja.
6. Joga in sprehodi v naravo
Ugotovila, da mi zelo ustrezajo redne vadbe joge, sprehodi v naravo, občasna hoja v hribe. Zelo koristni za moje zdravje so se izkazali tudi joga vikendi v naravi.
7. Pomembnost spanja
To je področje, ki me večkrat zamaje, a izrazito pomaga.
8. Seznanjenost z boleznijo
Kot sem pisala na začetku je bolezen precej dedna. Tako je zelo koristna seznanjost s to boleznijo v družini. Ko sem zbolela, sem ugotovila, da je že bila prisotna v širši družini, vendar za to nisem vedela.
Če jo imate sami ali kdo v vaši družini, je dobro, da s tem seznanite druge v družini, da so bolj pozorni na znake in da se testirajo.
Ugotovila sem, da je pomembno, da beremo knjige, poslušamo in gledamo video o bolezni. Najpomembnejše pa je, da ugotovimo, kaj točno deluje za nas in kaj mi potrebujemo.
