(Ajda Mikolič, prof. tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav, ep. 2)

V 2. epizodi mojega podcasta Poslušam. se sem gostila Ajdo Mikolič, prof. tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav, zaposleno v centru Iris (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in svetovanje). Pogovarjali sva se o razvoju vida in spodbujanju le-tega pri dojenčkih.

VIR FOTOGRAFIJE: Pexels (Burst)

Nekaj poudarkov z najinega pogovora: (odgovori so povzeti po Ajdinih besedah.)

1. Vid novorojenčka

Kakšen je vid novorojenčka (od rojstva do 4 tednov starosti), kaj že zaznava?

  • Ko se dojenček rodi, ima od vseh čutil najmanj razvit prav vid. To ne velja za oko kot strukturo, ki je razvito, ampak vid kot kompleksen proces, ki se odvija še v prvih letih življenja in traja vse do pubertete in se bo tako še nekaj časa razvijal.
  • Novorojenček vidi in nekaj gleda že v nekaj prvih minutah po rojstvu, a je ta vid bolj neka reakcija na svetlobo: da bo obračal glavo v to smer. Detajlov ne vidi, svet je zanj meglen.
  • Če primerjamo z vidom odraslega, ki je recimo 100%, novorojenček vidi samo 1,5 % ostrine našega vida.
  • Odzival se bo na dražljaje samo v 10% svojega budnega časa (novorojenček je že tako malo časa na dan buden – prve tedne okoli 6 ur na dan).
  • Najboljše vidi stvari, ki so nekje 20 do 30 cm stran od njega. (Približna razdalja med obrazom mame in obrazom dojenčka, ko ga nosimo v naročju).

“Če povem po domače: oko novorojenčka je razvito, a ne zna še gledati.”

VIR FOTOGRAFIJE: pexels (Enrique Hoyos)

Optimalna postavitev previjalne mize:

Ajda je izpostavila tudi, da ker z majhnim dojenčkom preživimo veliko budnega časa prav na previjalni mizi, je postavitev le-te zelo pomembna.

Najboljše je, da je postavljena tako, da svetloba prihaja iz strani in ne od zadaj. Močna svetloba novorojenčke namreč zelo privlači in je edino, v kar se najprej zagledajo. Če bo svetloba prihajala od zadaj, bodo začeli ekstenzije nazaj z glavo/se bodo z glavo nazaj zelo obračali proti svetlobi, kar pa ne želimo. Če imamo možnost, je tako priporočljivo tudi, da mizo lahko prestavljamo tako, da svetloba enkrat prihaja z leve in drugič z desne strani in s tem preprečimo asimetrijo v razvoju.

VIR FOTOGRAFIJE: Pexels (sarah Chai)

2. Razvoj vida od 1. do 6. meseca starosti

  • Nekje od 4. do 8. tedna se bo začel razvijati očesni kontakt.
  • Začel bo vodoravno slediti predmetom (preverjajo tudi na 1. sistematskem pregledu)
  • Od 6. tedna naprej pričakujemo socialni nasmešek. Ta predstavlja začetek komunikacije, ki temelji na vidu. (Spontano pa se dojenček že prej nasmiha npr. v spanju, po hranjenju).
  • Sposobnost prej omenjenega socialnega nasmeška (ta, ki je nameren za nas, namenjen nam) pa je povezan tudi s funkcijo občutljivostjo na kontraste.

Tudi naš obraz je en velik kontrast. Če ima otrok težave s kontrastom, bo socialni nasmešek zamujal. Starši slabovidnih otrok (z namenom razvijanja očesnega kontakta in socialnega nasmeška) dobijo navodilo: da se začnejo močno ličiti doma. Na tak način namreč zelo poudarijo kontraste.

VIR FOTOGRAFIJE: Pexels (Sarah Chai)

“Ni res, da dojenčki na začetku vidijo samo črno-belo. Se pa odzivajo na črno-belo samo zato, ker je to najmočnejši kontrast. Otrok se bo odzival na najmočnejši kontrast, ker ga najlažje vidi. In če mu damo na eno stran barvno in na drugo stran močno kontrastno zadevo, se bo vedno zagledal v tisto, ki je bolj kontrastna. “

VIR FOTOGRAFIJE: POLONA MITAR OSOLNIK

“Ni res, da dojenčki na začetku vidijo samo črno-belo. Se pa odzivajo na črno-belo samo zato, ker je to najmočnejši kontrast.

VIR FOTOGRAFIJE: Pexels (David Bartus)

Ker dojenčka veliko nosimo v naročju, predlaga, da na steno nalepimo papir, na katerem je nek črno-bel vzorec, sliko (npr. zebre, krave …). Tako se lahko medtem, ko stojimo z njim v naročju, zagleda v steni nekam in tako lahko opazuje. S tem lahko spodbujamo fokus, da uspe obdržati oči nadzarovano na enem predmetu.

Ne smemo pa pozabiti tudi na barve, ker se v tem času na očesnem ozadju razvijajo tudi strukture, ki so občutljive na barve.

3. Razvoj vida od 6. meseca naprej

Kaj lahko pričakujemo glede razvoja vida od 6. meseca otrokove starosti naprej?

  • Stalno se izboljšuje ostrina vida, tako pričakujemo, da bo vse dlje jasno videl in več podrobnosti.
  • Dlje nas bo spremljal s pogledom po prostoru.
  • Nekje od 6. meseca do 1. leta začnejo uporabljati prve preproste geste (papa, poljubček …). Tako lahko po 6. mesecu začnemo uporabljati tudi znakovno govorico.
  • V tem obdobju opazimo tudi zrcaljenje emocij nazaj (npr. ob našem nasmehu se nasmehne nazaj).

“Nekje od 6. meseca do 1. leta začnejo dojenčki uporabljati prve preproste geste.”

VIR FOTOGRAFIJE: pexels (victoria Borodinova)

Pozorni smo na to, da če do enega leta ne bi prišlo do zrcaljanja emocij nazaj. V takem primeru lahko strokovnjaki posumimo, da je kaj narobe z ostrino vida ali kontrasti ali mogoče na kakšno nevrološko okvaro (npr. motnjo avtističnega spektra).

“Po 6. mesecu lahko začnemo z dojenčkom uporabljati tudi znakovno govorico.”

VIR FOTOGRAFIJE: unsplash (Christian Bowen)

4. Dojenček od 7. do 10. meseca starosti:

  • Premiki oči so od 7. do 10. meseca že nadzarovani, to pomeni, da nam dojenček sledi z očmi po prostoru (nas npr. gleda s stolčka ali domačo žival, kaj dela/opazuje sorojence).
  • Dojenčki v tem obdobju prepoznajo že delno skrite predmete, se pravi če mu predmet malo skrijemo, da ga že prepozna.
  • Zanimivo jim je opazovati, ko jim rišemo.
  • Začnejo prepoznavati člane družine (ločijo, kdo je mami/oče, mogoče celo pokažejo s prstom.)
  • Pojavi se seperacijski strah.
  • V tem časovnem obdobju začnejo opažati majhne predmete (npr. mrvice) pred seboj. Pozorni smo na to, da jih lahko po teh opažanjih začnejo nosijo v usta. (Najprej s prstki potiskajo stvari po mizi, nato jih nosijo v usta.)
VIR FOTOGRAFIJE: pexels (Yan Krukov)

5. Otrok okoli 1. leta

  • Okoli 1. leta začne otrok pozornost usmerjati na podrobnosti (npr. na avtomobičku začnejo vrteti gumo, odpirati vratca), prostor kot celoto pa je že usvojil.
  • Začel bo prepoznavati določene preproste slike in fotografije npr. domačih. (Ajda doda primer aktivnosti.)
  • Pogosto meče predmete na tla in gleda, kako padajo.

6. Po 1 letu in pol

  • Pri približno letu in pol začnejo kazati zanimanje za preproste sestavljanke, knjigice, za slikice.
  • Vid je kompleksen proces, ki se bo razvijal vse do zgodnje pubertete.

Ajdo pa najdete tudi na instagram profilu @less_is_the_new_black, kjer najdete veliko uporabnih in zanimivih idej za dejavnosti z dojenčki, malčki in tudi šolskimi otroki.

V kategoriji:

Podcast,

Zadnjič posodobljeno: 02.09.2023