(Ajda Mikolič, prof. tiflopedagogike, bonus k ep. 2)

Z Ajdo, prof. tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav, sva v tem delu pogovora govorili o tveganjih za okvare pri razvoju vida pri nedonošenčkih, presajalnih testih, preiskavah med nosečnostjo, o glavnih opozorilnih znakih odstopanj od običajnega razvoja vida in kam se lahko obrnemo po pomoč ter še marsikaj …

Nekaj glavnih poudarkov iz pogovora:

Tveganja pri nedonošenčkih

VIR FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Je potrebno kaj posebej paziti pri teh, ki se rodijo prej, ki so nedonošeni?

Ja, sploh smo pozorni na otroke, rojene pred 31. tednom in tiste, ki se rodijo s težo nižjo od 1501 g. Pri teh otrocih pa se v Sloveniji zadnjih nekaj let izvajajo presajalni testi za retinopatijo nedonošenčka.

Ajda v pogovoru razloži, kaj retinopatija nedonošenčka je in kako do njenega nastanka pride. Pove tudi, da je bila še nedolgo časa nazaj glavni vzrok slepote v otroštvu.

Nekje okoli leta 2014/2015 so v Ljubljanski porodišnici kupili napravo, s pomočjo katere se je posledično zelo zmanjšala pojavnost za retinopatijo.

vIR FOTOGRAFIJE: GOOGLE (AVTOR NEZNAN)

Ajda doda tudi, da so poleg retinopatije nedonošenčki bolj rizični tudi za druge vzroke okvar očesa in razvoja vida ter da na splošno kar 35% vseh težav, ki se pojavijo ob porodu, prihaja pri nedonošenčkih.

Diagnostika težav pri razvoju vida

VIR FOTOGRAFIJE: UNSPLASH (aVTOR:NRD)

PREISKAVE MED NOSEČNOSTJO

V Sloveniji imamo zelo dobro urejeno preiskavo za tako imenovano “mačjo bolezen” – toksoplazmozo (okužba s to boleznijo pred rojstvom lahko namreč privede do trajnih posledic – tudi okvare vida). Tudi v primeru sicer zelo redkih drugih okužb nosečnice, je običajno okužba opazna, saj je novorojenček v Sloveniji še 3 dni v porodnišnici in se okužba v tem času tudi pokaže.

VIR FOTOGRAFIJE: PEXELS (AVTOR: LEAH KELLEY)

PREGLED PO ROJSTVU

Takoj po rojstvu v porodnišnici neonatolog z lučko presvetli novorojenčkove oči in pogleda, kako se odzivajo. Če bi bile prirojene bolezni ali znana okužba v maternici, se dojenčka spremlja že v 1. mesecu (že pred 1. sistematskim pregledom), lahko tudi pri oftalmologu.

Posebna pozornost je namenjena tudi otrokom, pri katerih so kakšne prirojene težave, znane nevrološke težave, poškodbe ob rojstvu, zastrupitve, saj vse to lahko vpliva na razvoj vida. Vid ni povezan samo z zunanjo strukturo očesa, ampak je cel proces še v možganih do centra za vid in kjerkoli bi bila tukaj težava, vpliva na to, kako se bo vid razvijal.

REDNI SISTEMATSKI PREGLEDI

Starši, sploh pri prvem otroku, težje opazijo, da je kaj narobe z vidom otroka. Običajno je pediater prvi, ki to opazi.

V Sloveniji imamo namreč zelo dobre presejalne teste, še posebej pa do otrokove starosti enega leta. Na sistematskih pregledih se tako vsakič presvetli očesno ozadje z lučko in naredijo osnovne teste sledenja. Zdravniki pediatri opazujejo celostni razvoj otroka in tako med drugim tudi razvoj vida in izgled oči. Redni sistematski pregledi so do 1, 5 leta, nato pa pri 3 letih.

V vmesnem obdobju lahko, sicer zelo redko, pride do kakšnih redkejših težav. Ker imamo ta sistem večinoma zelo učinkovit, lahko na Centru Iris (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in svetovanje) že zelo kmalu dobijo otroke na obravnavo.

OPAŽANJA STARŠEV

Starši pa običajno sami posumijo na težave:

  • če imajo že kakšnega starejšega otroka in opazijo, da je razvoj vida pri mlajšem otroku drugačen;
  • če imajo v družini že kakšne težave z vidom – skoraj 50 % težav z vidom je namreč povezano z genetiko.
VIR FOTOGRAFIJE: PIXABAY (Lich Dinh)

Sum na težave z razvojem vida

Če sumimo, da je z razvojem vida nekaj narobe, se najprej obrnemo na zdravnika pediatra. V primeru težav z vidom, je prej kot se začne ustrezna pomoč in obravnava, boljši izid lahko pričakujemo.

Pri dojenčkih so glavni opozorilni znaki za težave pri razvoju vida:

  • da pri 3. do 4. mesecih še vedno gleda le v izvir svetlobe (kar je sicer značilno za novorojenčke);
  • nenadzorovani očesni gibi (nistagmus) – oči ne najdejo neke točke fiksacije – videti je tako, kot da oči “plavajo”- se rahlo tresejo;
  • nevzpostavljanje jasnega očesnega stika na kratki razdalji in sicer do 2. meseca (npr. med dojenjem/hranjenjem).
VIR FOTOGRAFIJE: PEXELS (JONATHAN BORBA)

V Sloveniji je sistem zgodnjega odkrivanja težav z razvojem vida zelo dober. V letu 2020 so tako v centru Iris imeli v obravnavi že novorojenčka starega le 4 dni.

Tudi v primeru težav z razvojem vida velja, da bolj zgodaj, ko te težave prepoznamo in se začne ustrezna pomoč ter obravnava, boljši izid lahko pričakujemo.

Nasvet za starše: ob sumu na težave z vidom, vaša opažanja omenite, tudi če se vam zdi, da niso nič “posebnega”. Omenite jih in boste nato po odgovoru pomirjeni. V primeru, da pa se izkažejo težave, pa se bo otroku začela zagotavljati pomoč.

Nekaj dioptrije pa pri presajalnih testih pri sistematskih pregledih pri mlajših otrocih pričakujemo. Pri 4. letih je dioptrija pričakovana šele na 80% od celotne.

VIR FOTOGRAFIJE: PEXELS (LOS MUERTOS CREW)

Nekaj dioptrije pri mlajših otrocih pričakujemo. Tako je pri 4. letih dioptrija pričakovana šele na 80% od celotne.

Kot lahko slišite v prvem delu najinega pogovora z Ajdo se ostrina vida razvija vse do zgodnje adolescence. Več o tem pa si lahko poslušaš v videu v tem članku Pogovor s tiflopedagoginjo Ajdo o razvoju vida in spodbujanju le-tega pri dojenčkih.

V kategoriji:

Podcast,

Zadnjič posodobljeno: 02.09.2023