Jana v pogovoru deli svoje izkušnje, opiše svoje znake poporodne depresije in načine podpore, ki jih je poiskala in so ji koristile ter so jo podprle.
Skozi ves pogovor pa lepo izpostavlja, da smo si ženske med seboj različne in da ni nujno, da bodo točno njeni načini podpore koristili tudi drugim ženskam pri podobnih občutjih. Vsaka ženska dobi potrditev, da naj posluša sebe in išče ter izbira načine podpore, ki njej sami koristijo. Sama čutim takšne pogovore izjemno dragocene tudi v tem, da ugotovimo, da v teh občutjih nismo same.